»Sama sva na svetu – ti in jaz. To je vedno tako, kadar ljubimo.«

»To je bilo eno od tistih temnih obdobij v mojem življenju in težko mi je, ko se spomnim, da sem to nekoč res verjela. Danes obžalujem te besede, ker iz njih zelo očitno na dan bije pomanjkanje samozavesti in občutka lastne vrednosti.«

»Če se mi lik ne zdi dovolj razvit, da bi se potopila vanj, knjigo kar odložim.«

»Pesem mi je vdirala v dušo brez nadzora.«

»Samo želela bom, da dočakam 100 let. Drugače pa let ne štejem ‒ k sreči mi prizanašajo. Ni mi treba delati in kar lepo živim.«

»Nisem marala okolja, v katerem sem odraščala. Še zdaj se živo spominjam občutka ujetosti – tako ujetosti v zakotno vas kot tudi ujetosti v telo otroka.«

»S frazo From gas to solid, iz plinastega v trdno, sem hotela ubesediti abstraktni proces ustvarjanja.«

»Mlajše generacije s tem niso tako obremenjene. Lažje zamenjajo službo, želijo imeti smisel v tem, kar delajo, bolje postavijo meje, bolj so jim jasne vrednote.«

»Nežo Maurer sem že obiskala v domu starejših občanov v Preddvoru, in to je bilo zame posebno posebno božično darilo, močno so me prevzeli: njena ljubezen do življenja, njene modrosti in iskrivosti.«